Kako premagaš zaskrbljenost in začneš živeti (povzetek knjige, avtor Dale Carnegie)

1 - Osnovne resnice, ki bi jih morali vedeti o zaskrbljenosti

Naša glavna naloga ni v tem, da naj bi poskušali ugotoviti, kaj nas čaka v megleni oddaljenosti, temveč v tem, da opravimo tisto, kar nam v vsej jasnosti leži neposredno pri roki. Prihodnost je danes… Jutrišnjega dne ni. Dan človekovega odrešenja je danes. Zatorej naj nas ne skrbi jutrišnji dan. Kajti za stvari bo poskrbel jutrišnji dan sam. Zdravo razmišljanje ima opraviti z vzroki in učinki in vodi do logičnega konstruktivnega načrtovanja. Nezdravo razmišljanje pogosto vodi do napetosti in živčnih zlomov. Sleherni med nami lahko opravi svoje enodnevno še tako težko delo. Vsakdo lahko živi sladko, potrpežljivo, čisto in ljubeče do sončnega zatona. In to je vse, kar življenje tudi pomeni. Moder človek živi vsak dan novo življenje. Ena največjih tragedij človeške narave je, da se vsi nagibamo k »odlaganju« svojega življenja. Vsi sanjarimo o nekakšnem čudežnem rožnem vrtu onkraj obzorja – namesto da bi uživali v vrtnicah, ki nam danes cvetijo pred domačim oknom. Stari Rimljani so govorili: Carpe diem. Uživaj dan. Ali pa zgrabi dan. Zaprimo želena vrata pred preteklostjo in prihodnostjo. Živimo danes. Sprejeti tisto, kar se je zgodilo, je prvi korak pri odstranjevanju posledic polomije ali nesreče.

Če nas tarejo težave zaradi zaskrbljenosti, uporabimo čudežno formulo in sicer:
1. Vprašajmo se: »Kaj je najhujše, kar me lahko doleti?«
2. Pripravimo se, da bomo to sprejeli, če bo treba.
3. Potem se mirno in zbrano lotimo blaženja najhujšega.
Želodčnih razjed ne dobimo zaradi hrane, ki jo grizemo. Dobimo jih zato, ker nekaj grize nas. Platon je trdil, da je največja napaka zdravnikov ta, da poskušajo pozdraviti telo, ne da bi poskusili pozdraviti duha. Pa vendar sta telo in duh eno in ju zato ne bi smeli zdraviti ločeno. Zaskrbljenost lahko potolče celo najbolj brezbrižno osebo. Sile, ki najbolj sproščajo in krepijo telo, so zdrav pogled na svet, spanje, glasba in smeh. Tisti, ki ohranjajo notranji mir, so odporni proti boleznim živčnega izvora.

OSNOVNE RESNICE, KI BI JI MORALI VEDETI O ZASKRBLJENOSTI

1. PRAVILO: Če se hočemo izogniti zaskrbljenosti, se ravnajmo po načelu sira Williama Oslerja: Živimo za danes. Ne belimo si glave s prihodnostjo. Pomemben je le dan, ki je pred nami.
2. PRAVILO: Ko nas dolete težave z velikim T in ne vidimo izhoda, preizkusimo čudežno formulo Williama H. Carrierja: a) Vprašajmo se: »Kaj je najhujše, kar nas lahko doleti, če ne bomo mogli rešiti svojega problema?«
b) Pripravimo se, da se bomo v duši sprijaznili z najhujšim, če bo treba.
c) Poskusimo mirno in zbrano ublažiti najhujše, torej tisto, kar smo v duši že sprejeli.
3. PRAVILO: Spomnimo se strahotno visoke cene, ki jo zaradi zaskrbljenosti utegnemo plačati z lastnim zdravjem. Poslovneži, ki ne vedo, kako se je treba spopasti z zaskrbljenostjo, umrejo mladi.

2 – Osnovne metode razčlenjevanja zaskrbljenosti

Problema niti ne poizkusimo rešiti, ne da bi naprej nepristransko zbrali vsa dejstva. Pomembno je napraviti premišljen sklep.

OSNOVNE METODE RAZČLENJEVANJA ZASKRBLJENOSTI

1. PRAVILO: Zberimo dejstva. Za polovico vse zaskrbljenosti na svetu so krivi ljudje, ki napravijo sklep, še preden zberejo potrebna dejstva, na katerih naj bi ta sklep utemeljili.
2. PRAVILO: Potem ko temeljito pretehtamo vsa dejstva, napravimo sklep.
3. PRAVILO: Ko se odločimo za razumen korak, ukrepajmo! Uresničimo svoj sklep in ne delajmo si skrbi, kako se bo naša odločitev iztekla.
4. PRAVILO: Kadar nam kak problem povzroča skrbi, si zapišimo naslednja vprašanja (in odgovore nanje):
a) S kakšnim problemom imamo opraviti?
b) Zakaj in kako je nastal ta problem?
c) Katere možnosti imamo, da ga razrešimo?
d) Katera možnost je najboljša?

3 – Kako zatremo zaskrbljenost, preden zaskrbljenost zatre nas

Nimam časa, da bi si delal skrbi. Natančno to je rekel Winston Churchill, ko je sredi najhujše vojne delal osemnajst ur na dan. Delo kot zdravilo danes imenujemo delovna terapija. To ni nekaj novega. Stari grški zdravniki so jo priporočali že petsto let pred Kristusovim rojstvom! Skrivnost zagrenjenih ljudi je v tem, da imajo prosti čas, v katerem se grizejo z vprašanjem, ali so srečni ali ne. Nenehno delajmo. Zaskrbljen človek se mora izgubiti v delu, sicer se ga polasti obup. Resnica je, da velike nesreče, ki nas doletijo v življenju, prenašamo prav pogumno, potem pa si dovolimo, da nas pobijejo majhne, zoprne zadevice. Dobro znano življenjsko pravilo se glasi: »zakon se ne ubada z malenkostmi«. In z njimi bi se tudi mi ne smeli ubadati, če želimo ohraniti dušni mir. Življenje je prekratko, da bi bilo malenkostno. Ne dovolimo si, da bi nas gnjavile majhne reči, ki bi jih morali prezirati in pozabiti nanje. Mi bi se lahko v hipu otresli devetih desetin skrbi, ko bi se le nehali vznemirjati vsaj toliko časa, da bi ugotovili, ali je po zakonu povprečja (kakšna je verjetnost, da se stvar, katere se bojimo zares zgodi) naša zaskrbljenost upravičena ali ne. Zaskrbljenost je lahko večinoma plod domišljije. Preučimo dejstva. Vprašajmo se: »Kakšne so možnosti, da se bo po zakonu povprečja moja bojazen uresničila?« Sprejeti tisto, kar se je zgodilo, je prvi korak pri premagovanju posledic nesreče. Srečni ali nesrečni kajpak nismo zaradi okoliščin samih. Naše občutke določa način reagiranja na okoliščine. Kadar se znajdemo v težavnem položaju, ukrepajmo, če moremo. Če pa ne moremo nanj kratko malo pozabimo. Kadar se nehamo bojevati z neogibnim se iz nas sprosti energija, ki nam omogoča, da si začnemo ustvarjati bogatejše življenje. Izberemo lahko med dvema možnostma: lahko se upognemo pred neogibnimi viharji življenja ali pa se tem viharjem upremo, da nas zlomijo. Velik del človeške bede je posledica napačnega vrednotenja stvari.

Kadar nas zgrabi misel, da bi zapravljali svoje življenje, si nemudoma zastavimo naslednja tri vprašanja: 1. Koliko nam ta reč, zaradi katere si delamo skrbi sploh pomeni?
2. Kdaj si bomo rekli stop zaskrbljenost in pozabili nanjo?
3. Koliko bomo dejansko plačali za to? Smo že danes plačali več kot je vredno?

Preteklost je lahko konstruktivna le tedaj, če mirno razčlenimo svoje pretekle napake, se od njih nekaj naučimo in potem pozabimo nanje.

KAKO ZATREMO NAGNJENJE K ZASKRBLJENOSTI, 
PREDEN ZASKRBLJENOST ZATRE NAS

1. PRAVILO: Preženimo zaskrbljenost iz glave z nenehno zaposlenostjo. Delo je najboljše zdravilo vseh časov za preganjanje zaskrbljenosti.
2. PRAVILO: Ne razburjajmo se zaradi malenkosti. NE dovolimo, da nam bi malenkosti uničile srečo.
3. PRAVILO: Preženimo skrbi z zakonom povprečja. Vprašajmo se: »Kakšne so možnosti, da se to sploh zgodi?«
4. PRAVILO: Sprijaznimo se z neogibnim. Če vemo, da določenih okoliščin ne moremo spremeniti si recimo: »Tako je to, drugače ne more biti.«
5. PRAVILO: Recimo stop zaskrbljenosti. Odločimo se koliko skrbi in bojazni je vredna določena reč in ne dovolimo si da bi zanjo plačali več.

4 – Sedem načinov, kako negovati duševnost, da nam bo prinesla mir in srečo

Naše misli nas delajo tisto, kar smo. Če premišljamo o polomijah, bomo zagotovo dosegli neuspeh. Če se smilimo samemu sebi, se nas bo vsak izogibal. Tako ženske, kot moški lahko premagajo zaskrbljenost, strah in različne vrste bolezni, s spremembo življenja lahko preoblikujemo svoje življenje. Naš dušni mir in radost, ki smo je deležni v življenju, nista odvisna od tega, kje smo, kaj smo ali kdo smo, ampak izključno od našega duševnega odnosa. Zunanje okoliščine imajo s tem prav malo opraviti. Miru nam ne more prinesti nihče drug, kot mi sami. Človek ni toliko prizadet zaradi tistega, kar se mu primeri, ampak zaradi svojega mnenja o tistem, kar se mu primeri. Kadar človek spremeni svoje mnenje o stvareh in ljudeh, bo ugotovil, da so se tudi te stvari in ljudje spremenili. Ljudje ne privlačijo tistega, kar si želijo, ampak tisto kar so. Božanstvo, ki oblikuje našo usodo je v nas samih. To božanstvo smo mi. Vse, kar človek doseže je neposredno posledica njegovih lastnih misli. Človek, ki ga sovražimo, dobi oblast nad nami: oblast nad našim spanjem, oblast nad željo po hrani, oblast nad krvnim tlakom, oblast nad zdravjem in srečo. Z maščevanjem bomo prizadeli bolj sebe, kot drugega. Če že ne zmoremo ljubiti svojih sovražnikov, pa ljubimo vsaj sebe. Ljubimo se tako, da sovražniki ne bodo imeli oblast nad našo srečo, zdravjem in zunanjostjo. Star pregovor pravi: »Tisti, ki ne more biti jezen, je bedak, tisti, ki noče biti, pa je modrijan.« Nas ne more nihče zbegati ali vznemiriti, razen če mu o dovolimo. Človeštvo je že od nekdaj poveličevalo velike ljudi, ki svojim sovražnikom niso želeli zlega. Škoda časa za prerekanje in obžalovanje. Nihče naj nas ne prisili v to, da bi se tako zelo ponižali, da bi ga sovražili. Sleherni posameznik plača za svoje zločine. Človek, ki si to zapiše za uho, se ne bo na nikogar jezil, nikogar ne bo žalil, nikogar grajal in nikogar sovražil. Nikoli ne tratimo časa za razmišljanje o ljudeh, ki jih ne maramo. Hvaležnost je plod visoke omike. Med neotesanci je ne bomo našli. Ljudje po svoji naravi pozabijo izkazati hvaležnost. Če živimo tako, da jo pričakujemo, bomo zagotovo izkusili še veliko srčnih bolečin. Če hočemo najti srečo, nehajmo premišljevati o hvaležnosti in nehvaležnosti. Bodimo radodarni in občutili bomo notranje zadovoljstvo. Nehvaležnost je naravna reč, kakor plevel. Hvaležnost je kakor vrtnica. Treba jo je hraniti, zalivati, negovati, ljubiti in varovati. Če hočemo imeti hvaležne otroke, si zapomnimo, da moramo biti takšni mi sami. Redko premišljujemo o tistem, kar imamo, zato pa venomer o tistem, česar nimamo. Nagnjenost k takem premišljevanju je gotovo največja tragedija na tem svetu. V življenju moramo imeti dva cilja. Prvič da si pridobimo tisto, kar si želimo. In drugič, da v pridobljeni stvari uživamo. Toda to drugo se posreči le najmodrejšim osebam. Ne preštevajmo svojih težav, ampak blagoslove, ki so nam namenjeni. Nihče ni tako nesrečen kot tisti, ki želi biti nekdo ali nekaj, kar po telesu in duši ni. Zapomnimo si, da smo nekaj novega na tem svetu. Torej bodimo srečni. Izkoristimo tisto, kar nam je narava dala. Ne posnemajmo drugih. Poiščimo sebe in to tudi bodimo. Sreča ni samo radost, je predvsem zmaga. Zmaga, ki prihaja iz občutka, da smo nekaj dosegli. Ni najpomembnejše v življenju, da se znamo okoristiti z dobičkom. To zmore vsak bedak. Resnično pomembno je, da znamo napraviti dobiček iz izgube, kajti zato je potreben razum. In ta ločuje pametnega človeka od bedaka. Sreča je nalezljiva. Kadar dajemo, hkrati sprejemamo. Kadar smo dobri do drugih, smo najboljši do sebe. Ljudje kar žarijo od zadovoljstva, kadar se zanimamo za njih.

SEDEM NAČINOV, KAKO NEGOVATI DUŠEVNOST, DA
NAM BO PRINESLA MIR IN SREČO

1. PRAVILO: Razmišljajmo o sreči, pogumu, zdravju in upanju, kajti naše življenje je takšno, kot ga delajo naše misli.
2. PRAVILO: Svojim sovražnikom se nikdar ne poizkušajmo maščevati, kajti če bomo to storili bomo veliko bolj prizadeli sebe, kot njih. Nikoli ne tratimo časa za razmišljanje o ljudeh, ki jih ne maramo.
3. PRAVILO: A. Namesto, da si delamo skrbi zaradi nehvaležnosti, jo rajši pričakujmo.
B. Zapomnimo si, da ne bomo srečni, če bomo hvaležnost pričakovali. Srečni bomo le tedaj, če bomo dajali za voljo radosti dajanja.
C. Zapomnimo si da je hvaležnost treba vzgajati, če torej želimo, da bodo naši otroci znali izkazovati hvaležnost, jih moramo tudi tako vzgajati.
4. PRAVILO: Preštevajmo svoje blagoslove, ne pa težav.
5. PRAVILO: Ne oponašajmo drugih. Poiščimo sebe in to tudi bodimo.
6. PRAVILO: Poskusimo malce osrečiti druge in pozabili bomo na lastno bedo in nezadovoljstvo. Kadar smo dobri do drugih smo najboljši do sebe.

5 – Kako preženemo strah pred kritiko

Kadar nas kdo kritizira, to pogosto počne zato, ker mu tako ravnanje, daje občutek pomembnosti. Neupravičeno kritiziranje je pogosto nehoteno laskanje. Nihče se ne spravi na »mrtvega psa«. Delajmo tisto, kar v srcu čutimo, da je prav, kajti kritike, bomo deležni v vsakem primeru. Delajmo po najboljših močeh in potem odprimo svoj stari dežnik, da nam dež kritike ne bo kapljal za vrat. Benjamin Franklin je odkril, da ima trinajst hudih napak. Tri izmed njih so bile: zapravljanje časa, tuhtanje o nepomembnih rečeh in nasprotovanje ljudem. Namesto, da čakamo, da sovražniki kritizirajo nas in naše delo, jih prehitimo. Bodimo sami sebi najstrožji kritik. Kadar naša jeza narašča, ker čutimo, da so nas neupravičeno kritizirali, si recimo: »Samo trenutek… še zdaleč nisem popoln.«

KAKO PREGNATI STRAH PRED KRITIKO

1. PRAVILO: Neupravičena kritika je pogosto nehoteno priznanje. Takšna kritika pogosto pomeni, da smo pri ljudeh vzbudili ljubosumje in zavist. Zapomnimo si, da se nihče ne spravlja na nepomembne ljudi.
2. PRAVILO: Delajmo po svojih najboljših zmožnostih in potem odprimo svoj stari dežnik, da nam dež kritike ne bo kapljal za vrat.
3. PRAVILO: Zapisujmo si vse bedaste reči, ki smo jih zagrešili in kritizirajmo sami sebe. Ker ne moremo upati, da smo popolni. Prosimo za nepristransko, koristno in konstruktivno kritiko.

6 – Šest načinov, kako preprečiš utrujenost in zaskrbljenost ter ostaneš poln energije in poleta

Če smo sproščeni ne moremo biti zaskrbljeni. Pogosto počivajmo. Počivajmo preden se utrudimo. Počitek ni popolno brezdelje. Počitek je krepitev. V kratkem obdobju počitka je toliko krepitvene moči, da utrujenost lahko preprečimo celo s petminutnim dremanjem! Nikoli ne stojmo, kadar lahko sedimo. In nikoli ne sedimo, kadar lahko ležimo. Dolgčas, nerazpoloženje, občutek, da nas ljudje ne cenijo in občutek jalovosti, zaskrbljenosti in strahu, to so čustveni dejavniki, ki izčrpavajo sedečega delavca. Napetost je navada. Sproščanje je navada. Slabe navade lahko odpravimo, dobrih pa se lahko navzamemo. Štirikrat ali petkrat na dan si recimo: »Ali si po nepotrebnem otežujemo delo?« Težave je treba deliti. In zaskrbljenost tudi. S svoje pisalne mize odstranimo vse spise razen onih, ki so neposredno povezani s tistim, s čimer imamo opraviti. Opravimo naloge glede na njihov pomen. Kadar imamo problem, ga rešimo nemudoma, seveda, če so nam na voljo dejstva, ki so potrebna, da napravimo sklep. Ne odlašajmo z odločitvami. Naučimo se pravilnega organiziranja, razporejanja dolžnosti in nadziranja. Med opravljanjem zanimivega in prijetnega dela se redko utrudimo. Če smo umski delavec, smo redko utrujeni zaradi količine dela, ki ga opravimo. Pač pa nas lahko utrudi količina dela, ki ga ne opravimo. Srečni so tisti ljudje, ki opravljajo delo, v katerem uživajo. Delajmo, kot da nas naše delo zanima in ta igra bo sčasoma pripomogla k temu, da bo naše zanimanje za delo postalo pristno. Obenem pa bo pripomoglo, da bomo manj napeti, utrujeni in zaskrbljeni. Naše življenje je takšno, kot ga delajo naše misli. Zaskrbljenost zaradi nespečnosti, nas bo bolj prizadela, kot nespečnost sama. Ljudje, ki si delajo skrbi zaradi nespečnosti, ponavadi spijo precej več, kot mislijo. Eno najboljših zdravil proti nespečnosti je tudi telesna utrujenost.

Če se jočemo znebiti zaskrbljenosti zaradi nespečnosti, upoštevajmo naslednja pravila:
1. Če ne moremo spati vstanimo in delajmo ali berimo, dokler nas ne zgrabi spanec.
2. Zapomnimo si da še nihče nikoli ni umrl zaradi nezadostnega spanja. Zaskrbljenost zaradi nespečnosti povzroča veliko več težav, kot nespečnost sama.
3. Sprostimo si telo. Preberimo katero izmed zanimivih knjig o sproščanju.
4. Telovadimo. Telesno se utrudimo do te mere da ne bomo mogli ostati budni.

ŠEST NAČINOV, KAKO PREPREČIMO UTRUJENOST IN
ZASKRBLJENOST TER OSTANEMO POLNI ENERGIJE IN POLETA

1. PRAVILO: Počivajmo preden se utrudimo.
2. PRAVILO: Naučimo se sproščati med samim delom.
3. PRAVILO: Če gospodinjimo, si ohranimo zdravje in zunanjost s sproščanjem doma.
4. PRAVILO: Upoštevajmo naslednje štiri dobre delovne navade:
a) S svoje delovne mize odstranimo vse spise, razen tistih, ki zadevajo problem s katerim imamo opraviti.
b) Naloge opravljajmo v skladu z njihovo pomembnostjo.
c) Kadar imamo problem, ga rešimo takoj, seveda če imamo na voljo dejstva, potrebna, da napravimo sklep.
d) Naučimo se organizirati in nadzorovati delo in deliti odgovornost.
5. PRAVILO: Če hočemo preprečiti zaskrbljenost in utrujenost, se potrudimo, da bo naše delo postalo zanimivo.
6. PRAVILO: Zapomnimo si, da še nihče ni umrl zaradi nezadostnega spanja. Škodi nam zaskrbljenost zaradi nespečnosti – ne nespečnost sama.

7 – Kako si poiščemo delo v katerem bomo uživali in dosegli uspeh

Blagoslovljen je človek, ki je našel svoje delo. Naj ne zahteva nobenega drugega blagoslova. Ne čutimo se dolžni posvetiti nekemu poklicu, samo zato, ker tako želijo naši starši. Izogibajmo se poklicem v strokah, ki so že nasičeni z delovno silo. Tedne ali celo mesece, če je potrebno zbirajmo vse mogoče podatke o poklicu, ki mu imamo namen posvetiti svoje življenje! Pogovarjajmo se z ljudmi, ki se s poklicem, ki nam diši, ukvarjajo deset, dvajset ali štirideset let. Otresimo se prepričanja, da smo sposobni samo za en poklic. Vsak normalen človek lahko uspe in najbrž tudi ne uspe v več poklicih.

8 – Kako preženemo del zaskrbljenosti, ki je posledica finančnih težav

Večina ljudi ni zaskrbljena zaradi pomanjkanja denarja, ampak zato, ker ne ve kako naj denar, ki ga ima potroši. Napraviti moramo načrt za porabo denarja in ga potrošiti, tako kot nam veleva načrt. Ljudje, ki delajo denarne načrte, so srečnejši ljudje. Naučimo se kako s svojim denarjem iztržiti kar največ. Ne hodimo v prvo »posojilnico«, katere vabljiv oglas smo prebrali v časniku. Poglejmo okrog sebe. Ljudje potrebujejo še marsikaj, česar ni mogoče dobiti v trgovinah. Če ne moremo imeti vsega, kar si želimo, si ne zastrupljajmo dni in ne grenimo razpoloženja z zaskrbljenostjo in negodovanjem. Bodimo dobri do sebe.

Načela dobrega ravnanja z denarjem:
1. Zapišimo dejstva.
2. Napravimo si takšen proračun dohodkov in izdatkov, ki resnično ustrezajo našim potrebam.
3. Naučimo se pametno trošiti denar.
4. Ne dovolimo si, da bi si s povečanimi dohodki povečali glavobole.
5. Poskušajmo kaj prihraniti, za primer, če bomo nujno potrebovali denar.
6. Zavarujmo se pred boleznijo
7. Učimo svoje otroke spoštljivo ravnati z denarjem
8. Ne kockajmo v nobenem primeru!
9. Če nikakor ne moremo izboljšati svojega finančnega položaja, bodimo dobri sami s seboj in se nehajmo razburjati zaradi stvari, ki jih ne moremo spremeniti.

9 – Kako se otresti zaskrbljenosti

Nespametno in tragično je tuhtati o rečeh, ki se potem ne zgodijo – o rečeh, ki jih ne moremo nadzorovati in se morda ne bodo nikoli zgodile. Berimo kako dobro knjigo. Ukvarjajmo se s športom. Živimo znosno. Med delom se sproščajmo. Na težave poskušajmo gledati v njihovi pravi perspektivi. Potrebno je živeti za vsak posamičen dan, na pa, da si po nepotrebnem delamo skrbi zaradi jutrišnjega dne. Telesne vaje so najboljše zdravilo proti zaskrbljenosti. Ko bi reševanju svojih problemov posvetili polovico časa in energije, ki jo trošimo z beljenjem glave, bi ne imeli nobenih skrbi. Zaskrbljenost je le grda navada, ki se jo naučimo. Življenje je kratko, zato v življenju rajši uživajmo. Dokler hodimo, jemo in se izogibamo bolečinam, bi morali biti najsrečnejši človek na svetu. Tega ne pozabimo nikdar, pa naj se zgodi karkoli.

Jutrišnji dan je tisti, o katerem smo si delali skrbi. Vprašajmo se kako vemo, da se bo ta reč zaradi katere si belimo glavo, zares uresničila?
 
Poskušajmo gledati na stvari z razdaljo deset tisoč let in videli bomo kako neznatne so naše težave v primerjavi z večnostjo.

Kadar nam življenje razpihujejo divji, žgoči vetrovi, ki jih ne moremo zaustaviti se sprijaznimo z neizogibnim. Nato se poberimo in se lotimo dela.

Ne jemljimo se preresno. Nekaterim svojim najneumnejšim skrbem se poskušajmo samo smejati in videli bomo ali jih lahko s smehom preženemo za vedno.

Skrivnost zagrenjenih ljudi je v njihovem prostem času, ko se gnjavijo z vprašanjem, ali so srečni ali ne. Delajmo! Ne predajmo se brezdelju.

Čas reši marsikateri problem. Čas lahko reši tudi tisto, o čemer si delamo skrbi danes.