Kvadrant denarnega toka (povzetek knjige, avtor Robert T. Kiyosaki, Sharon L. Lechter)
|
E
– zaposlen (Employee) |
B
– lastnik podjetja (Business Owner) |
|
S
– samozaposleni (Self-Employed) |
I
– vlagatelj (Investor) |
Vsak od nas se
nahaja v enem izmed štirih polj kvadranta denarnega toka. Katero polje je to je
odvisno od tega, od kje prejmemo svoj denar. Veliko ljudi je odvisno od plače.
Ti so torej zaposleni ali samozaposleni. Zaposleni in
samozaposleni so na levi strani kvadranta denarnega toka. Desna stran kvadranta
denarnega toka je namenjena tistim posameznikom, ki denar prejemajo od lastnih podjetij, poslov in naložb. Kvadrant denarnega toka
predstavlja štiri različne tipe ljudi poslovnega sveta. S pomočjo kvadranta
bomo določili, kje trenutno smo in si začrtali pot po kateri želimo, da bi
dosegli finančno svobodo. Finančno svobodni smo lahko v vseh štirih poljih
kvadranta. Toda s spretnostmi, ki jih potrebujemo v poljih B in I bomo svoje
finančne cilje dosegli hitreje.
Da bi ustvarili denar potrebujemo: sanje, veliko vztrajnost, pripravljenost na
hitro učenje in sposobnost, da svoje danosti ustrezno uporabimo. Vedeti pa
moramo tudi iz katerega dela kvadranta denarnega toka bomo prejemali dohodke. Zaposleni, na primer, služi denar s
službo, kjer dela za nekoga drugega oziroma za podjetje. Samozaposleni denar služijo tako, da delajo sami zase. Lastnik podjetja služi denar z lastnim
poslom in vlagatelji služijo denar z
raznovrstnimi naložbami. Različne ljudi mikajo različna polja kvadranta. Katero
polje bomo izbrali za naš glaven vir dohodkov je odvisno od naših bistvenih
vrednot, naših prednosti in pomanjkljivosti ter naših interesov. Toda ne glede
na to kaj počnemo profesionalno, še vedno lahko delamo v vseh štirih poljih
kvadranta. Bogati ali revni smo lahko v vseh štirih poljih kvadranta. Samo
polje kvadranta še ni zagotovilo za finančni uspeh. Obstajajo načini, kako
lahko denar služimo na odgovoren in ustvarjalen način, ne da bi morali zanj
fizično delati.
2 - Različna
polja kvadranta… različni ljudje
Oseba, ki
prihaja iz polja E oziroma iz polja zaposlenih bi znala reči: »Iščem varno,
zanesljivo službo z dobro plačo in odličnimi dodatnimi ugodnostmi.«
Oseba, ki prihaja iz polja S oziroma
iz polja samozaposlenih bi znala
reči: »Moja urna postavka znaša 35 dolarjev.«
Oseba, ki deluje v polju B oziroma v
polju podjetnikov, bi znala reči:
»Imama novega direktorja, ki bo vodil moje podjetje.«
Nekdo, ki je v polju I oziroma v
polju vlagateljev bi znal reči: »Ali
moj denarni tok temelji na notranji stopnji donosa ali neto stopnji donosnosti
projekta?«
Nekaj splošnih lastnosti, po katerih se ločijo ljudje iz posameznih polj
kvadranta.
1. E (zaposleni). Ko gre za denar in
službo, veliko ljudi sovraži občutek strahu, ki ga daje gospodarska negotovost…
iz tega izhaja želja po varnosti. Ključnega pomena je, da se ljudje želijo
počutiti varne in to videti tudi na papirju. Negotovost jih ne osrečuje;
osrečuje jih gotovost. Zanje je varnost velikokrat pomembnejša od denarja.
2. S (samozaposlen). To so ljudje,
ki želijo biti sami svoj šef. Ko gre za denar prav oseba S velikokrat noče, da
bi bil njen dohodek odvisen od drugih ljudi. Če samozaposleni trdo delajo,
pričakujejo, da bodo za svoje delo pošteno plačani. Ljudje v tem polju
kvadranta se na strah ne odzivajo tako, da iščejo varnost, temveč tako, da
prevzamejo nadzor nad situacijo in gredo po svoje. V tej skupini bomo našli
dobro izobražene strokovnjake, kot so zdravniki, odvetniki in zobozdravniki. V
tej skupini bomo našli tudi lastnike restavracij, lastnike čistilnic,
svetovalce, terapevte, potovalne posrednike, avtomehanike, vodovodarje,
tesarje, električarje, frizerje in umetnike. Samozaposleni so veliki
perfekcionisti. Velikokrat želijo stvari opraviti izjemno. Denar jim ni na
prvem mestu, na prvem mestu je njihova samostojnost.
3. B (lastnik podjetja). Resnični
podjetniki, dajo delo narediti drugim ljudem. Njihov moto se glasi: »Zakaj bi
stvari počel sam, če lahko zaposlim nekoga, ki bo delo opravil namesto mene in
ga bo bolje opravil?« Lastnik podjetji mora obvladati tehnične poslovne
spretnosti (računovodstvo, prodaja, trženje,…) in delo z ljudmi. Tisti, ki so
pravi podjetniki, lahko svoj posel pustijo za leto ali dve, in potem, ko se
vrnejo je posel še bolj dobičkonosen in stoji bolje, kot takrat, ko so ga
pustili. V pravem poslu tipa S (samozaposleni), pa posla verjetno ne bi bilo
več, če bi ga pustili za leto ali več. Samozaposlen
je lastnik službe. Podjetnik pa je
lastnik sistema in zaposli sposobne ljudi, ki ta sistem vodijo. Samozaposlen v veliko primerih
predstavlja sistem sam. Zato ga tudi ne sme zapustiti. Če pa je podjetnik na
dopustu mu denar še vedno priteka. Za uspeh v polju B (lastnik podjetja) potrebujemo lastništvo oziroma nadzor
nad sistemom in sposobnost, da
vodimo ljudi.
4. I (vlagatelj). Vlagatelji služijo
denar z denarjem. Ni jim potrebno delati, saj denar dela za njih. Če ljudje
hočejo upati, da bodo nekega dne bogati, morajo na koncu priti v polje I. Polje
I je tisto polje, v katerem se denar spremeni v bogastvo.
|
E – zaposlen (Employee) (imamo službo) |
B – lastnik podjetja (Business Owner)
(smo lastnik sistema in ljudje delajo za nas) |
|
S – samozaposleni (Self-Employed) (smo
lastnik službe) |
I – vlagatelj (Investor) (denar dela
za nas) |
Veliko bogastvo in imetje se skrivata v
času drugih ljudi in denarju drugih
ljudi. Uspeh v polju S pomeni še več dela in trše delavnike. Ko pa
ustvarimo posel tipa B pa uspeh pomeni večanje sistema in zaposlovanje še
večjega števila ljudi. Z drugimi besedami, manj dela in uživanja v več prostega
časa.
Veliko ljudi
se tako boji, da bodo izgubili svoj denar, da svojega denarja sploh ne bodo
vlagali oziroma ne bodo tvegali, ne glede na to koliko denarja bi lahko s tem
zaslužili. Dobra vest pri vlaganju je ta, da lahko, če poznamo igro, tveganje v
veliki meri zmanjšamo ali celo izničimo, hkrati pa nam denar še vedno prinese
velike donose. Polje I ni tako
nezanesljivo, kot jih veliko misli. Spretnosti, ki jih potrebujemo v polju I se, da naučiti če smo si za to
pripravljeni vzeti čas.
Ljudje, ki iščejo varnost, velikokrat uporabljajo besedo razpršitev. Zato, ker je strategija razpršitve naložbena
strategija, s katero se »ne izgubi«. To ni naložbena strategija s katero se
dobiva. Uspešni in bogati vlagatelji ne uporabljajo strategije razpršitve,
temveč strategijo osredotočanja. Vlagatelji, ki jih skrbi zaradi varnosti
ponavadi kupujejo delnice uspešnih
podjetij. Ker mislijo, da je to varnejše. Podjetja so morda varnejša, borza
pa ni. Ljudje, ki ne vedo veliko o vlaganju, se počutijo varneje, če svoj denar
predajo nekemu upravljalcu sklada,
za katerega upajo, da bo opravil boljše delo kot oni. Ta strategija je pametna,
za ljudi, ki nimajo namena postati profesionalni vlagatelji. Vendar vzajemni
skladi niso manj tvegani. Če pride do borznega zloma bi bili priča finančni
katastrofi. Danes smo sami odgovorni za vlaganje za svojo upokojitev.
Priporočljivo je, da se vlaganja sami naučimo, ne pa da denar predamo drugemu,
da vlaga namesto nas. Vlagati za visoke
donose z malo tveganja je mogoče. Le naučiti se moramo. Namesto, da se tveganjem izogibamo, se naučimo s
finančnim tveganjem spopadati. Finančna
svoboda nas ne bo prišla poceni. Svoboda ima svojo ceno… in te cene je
vredna. Da bi bili finančno svobodni, ne potrebujemo ne denarja ne dobre
formalne izobrazbe. Cena, ki jo plačamo za svobodo, se meri v sanjah, željah in
sposobnosti, da premagamo razočaranja., ki jih na poti doživimo.
3 – Zakaj je
ljudem varnost pomembnejša od svobode
Veliko ljudi išče varno službo, ker so se tega naučili tako doma, kot v šoli.
Veliko so nas že zelo zgodaj navadili, da razmišljamo o varnosti službe,
namesto o finančni varnosti ali finančni svobodi. Ker se naučimo doma in v šoli
le malo o denarju je čisto logično, da se nas veliko še toliko bolj oprijema
zamisli o varni službi… namesto o doseganju svobode. Levo stran kvadranta (E -
zaposlen in S - samozaposlen) motivira varnost,
desno (B – lastnik podjetja in I - vlagatelj) pa svoboda. Za uspeh na desni strani kvadranta potrebujemo znanje o
denarju, ki se imenuje finančna
inteligenca. Finančna inteligenca ni toliko to, koliko denarja zaslužimo,
ampak koliko denarja obdržimo, kako trdo ta denar dela za nas in za koliko
generacij. Finančno svobodo le redko
najdemo v poljih E (zaposlen) in S (samozaposlen). Resnično svobodo najdemo v
poljih B (lastnik podjetja) in I (vlagatelj). Polje S (samozaposlen), je polje kjer ljudje največ delajo. Če smo v
polju S (samozaposlen), uspešni bomo morali delati več, kot v katerem koli
drugem polju. V ZDA 99 od 100 malih podjetji v desetih letih na koncu ne
obstaja več. Tisti, ki preživijo, kot samozaposleni pa se navadijo, da morajo
trdo delati, do konca življenja. Davki in dolgovi predstavljajo dva glavna
razloga, zakaj se ljudje v večini nikoli ne počutijo finančno varne oziroma ne
doseženo finančne svobode. Pot do varnosti oziroma svobode najdemo na desni
polovici kvadranta denarnega toka. Preseči moramo varnost službe. Čas je da
ločimo med finančno varnostjo in finančno svobodo. Model finančne svobode
je, ko v polju B (lastnik podjetja),
za nas delajo ljudje, v polju I
(vlagatelj), pa za nas dela denar. Svobodni smo. Mi odločamo ali bomo
delali ali ne. Naše znanje v teh dveh poljih nam je zagotovilo, da smo
popolnoma osvobojeni od fizičnega dela. Če bomo trdo delali na desni strani
kvadranta, imamo možnost, da najdemo svobodo. Ljudje iz polja I (vlagatelj),
vlagajo v polje B (lastnik podjetja). Pravi vlagatelji vlagajo v uspešna
podjetja s stabilnimi poslovnimi sistemi. Tvegano je vlagati v zaposlene ali
samozaposlene, ki ne poznajo razlike med sistemom in izdelkom… ali nimajo
izkušenj z vodenjem podjetij. Če imamo vzpostavljen delujoč posel, potem bi
morali imeti prosti čas in denarni tok, s katerima podpiramo nihanja, do
katerih prihaja v polju I (vlagatelj).
4 – Tri vrste poslovnih
sistemov
Dandanes so v splošni uporabi tri vrste poslovnih sistemov. To so: 1. tradicionalne oblike sistemov – v
katerih razvijemo lasten sistem. 2.
franšize – se pravi, da kupimo obstoječ sistem. 3. mrežni marketing – se pravi, da vložimo denar in postanemo del
obstoječega sistema.
Ljudje pogosto na poti do polja B (lastnik podjetja), obtičijo v polju S
(samozaposlen). To se običajno zgodi zato, ker ne zgradijo dovolj trdnega
sistema. Tako končajo, kot sestavni del tega sistema. Uspešni lastniki podjetij
pa razvijejo sistem, ki deluje brez njihovega sodelovanja. Na stran B (lastnik
podjetja), lahko preidemo na tri načine. Najdemo
si mentorja. Mentor je nekdo, ki je že storil to, kar si želimo mi in je
bil pri tem uspešen. Da ustvarimo lasten sistem, moramo veliko
eksperimentirati, vnaprej plačati pravne stroške in opraviti veliko
pisarniškega dela. Obenem pa moramo usposabljati svoje ljudi. Naslednji način
kako se lahko naučimo o sistemih je, da si kupimo franšizo. Ko kupimo franšizo, kupimo preizkušen operacijski sistem.
Obstaja veliko odličnih franšiz.
Banke ne posojajo denarja ljudem brez sistemov. Profesionalni vlagatelji
vlagajo v preizkušene sisteme, ki jih vodijo ljudje, ki to znajo. Mrežni marketing je sistem v katerega
lahko vstopimo za sprejemljivo pristopnino in takoj začnejo z vzpostavljanjem
lastnega posla. Mrežni marketing ljudem ponuja možnost, da si ustvarijo pasivne
prihodke, ki jih potrebujejo, medtem ko se izobražujejo za profesionalne
vlagatelje. Če vstopimo v sistem mrežnega marketinga je to skoraj tako, kot bi
kupili lastno franšizo, le da nas stane največkrat manj, kot 200 dolarjev.
5 – Sedem ravni
vlagateljev
Ničta raven: tisti, ki nimajo kaj vložiti. Ti ljudje nimajo denarja za vlaganje.
Ti potrošijo vse, kar zaslužijo ali celo več kar zaslužijo.
Prva raven: izposojevalci. Ti ljudje
finančne težave rešijo tako, da si denar izposojajo. Pogosto celo vlagajo z
izposojenim denarjem.
Druga raven: varčevalci. Ti ljudje
redno na stran dajejo manjše zneske denarja. Denar se obrača v mehanizmu z
nizkim tveganjem in nizkimi donosi, kot so na primer varčevalni računi in
vezane vloge. Pogosto varčujejo za potrošnjo ne za vlaganje. Varčujejo za nov
avto, televizijo, počitnice,… So mnenja da je potrebno plačevati z gotovino.
Bojijo se kreditov in dolgov. Radi imajo »varnost« denarja na banki.
Tretja raven: »pametni« vlagatelji. Na
tej ravni se vlagatelji zavedajo, da je potrebno vlagati. Včasih imajo zunanje
naložbe v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Na splošno so to inteligentni
ljudje z dobro izobrazbo. Toda navadno na področju vlaganja niso izobraženi.
Primanjkuje jim finančne pismenosti.
Četrta raven: vlagatelji na dolgi rok. Ti
vlagatelji se jasno zavedajo, da je potrebno vlagati. Aktivno so vpleteni v
lastne naložbene odločitve. Imajo jasno zastavljen dolgoročni načrt, s katerim
bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje. Vlagajo v izobraževanje. Nasvete
iščejo pri sposobnih finančnih načrtovalcih.
Peta raven: sofisticirani vlagatelji. Ti
vlagatelji si lahko privoščijo bolj agresivne in tvegane naložbe. Ker imajo
dobre navade ravnanja z denarjem, trdne temelje in zdravo pamet, kar se tiče
naložb. Dovolj so že izgubili, da so si pridobili znanje, ki ga je moč dobiti
le če delamo napake.
Šesta raven: kapitalisti. Le redki
ljudje na svetu, dosežejo to raven naložbene odličnosti. V Ameriki je pravi
kapitalist manj, kot en človek od stotih. Ta oseba je ponavadi odličen lastnik
podjetij in vlagatelj. Istočasno zna ustvariti tako podjetje, kot naložbeno priložnost.
Vsak ki si želi postati vlagatelj na peti ali šesti ravni, mora najprej razviti
spretnosti, ki jih potrebuje na četrti ravni. Veliko ljudi vlaga, ker si želijo
hitro obogateti. Toda namesto, da bi postali vlagatelji na koncu postanejo
sanjači, špekulanti, hazarderji in sleparji.
6 – Denarja se ne da
videti z očmi
95 odstotkov ljudi vlaga z očmi in le 5 odstotkov z glavo. Ljudje, ki izurijo
svoj um, da vidi denar imajo neznansko premoč, nad ljudmi ki tega ne zmorejo in
vlagajo z očmi. Vlaganje ni tvegano. Tvegano je biti neizobražen. Če znamo
brati finančne izkaze, bomo sposobni videti
dejstva, ne le o finančnem uspehu podjetja… če znamo brati finančne izkaze,
lahko takoj zvemo v kakšnem položaju se nahaja posameznik… namesto da bi
sledili svojemu mnenju ali mnenju koga drugega. Če nekega dejstva ne moremo preveriti je to mnenje. Finančna slepota
pomeni, da ne znamo brati številk in moramo zato upoštevati mnenje nekoga
drugega. Finančno norost povzročajo
mnenja, ki se uporabljajo, kot dejstva.
7 – Postanimo to, kar
smo
Ko začutimo potrebo po
denarju, bo E (zaposleni)
avtomatično poiskal službo, S
(samozaposleni) bo avtomatično storil nekaj sam, B (lastnik podjetja) bo ustvaril ali kupil sistem, ki bo proizvedel
denar in I (vlagatelj) bo poiskal
priložnost za naložbo v sredstvo, ki mu bo prineslo še več denarja. Večina nas
ima potencial za uspeh v vseh poljih kvadranta. Odvisno je le od tega, kako
odločeni smo, da bomo uspeli. Ironično je, da je življenje na desni strani
kvadranta (B – lastnik podjetja, I – vlagatelj) varnejše. Če imamo varen
sistem, ki z vse manj dela prinaša vse več denarja, potem resnično ne
potrebujemo službe oziroma ne rabimo skrbeti, da bi službo izgubili ali, da bi
morali živeti z minimalnimi sredstvi. Namesto, da bi živeli z malimi sredstvi,
svoja sredstva le večamo. Da bi zaslužili več, preprosto razširimo sistem in
zaposlimo več ljudi.
8 – Kako naj obogatim?
Ljudje, ki še vedno mislijo, kot ljudje iz nižjega
in srednjega razreda in imajo še
vedno ista prepričanja in načela in skušajo obogateti, ne bodo postali bogati
ampak bodo imeli to, kar imajo ljudje iz srednjega in nižjega razreda. Pomembna
je miselnost. Pri prehodu iz leve strani na desno stran kvadranta ni toliko
pomembno to, kar delamo, temveč to kar smo. Dobra novica je da ne potrebujemo
veliko denarja, da spremenimo način razmišljanja. Vendar je nekatere močno
zakoreninjene vzorce razmišljanja o denarju, ki prehajajo iz generacije v
generacijo težko spremeniti. A vseeno se jih spremeniti da. Da bi bili finančno svobodni, se moramo naučiti
delati napake in upravljati s tveganjem. Finančni
IQ predstavlja 90 odstotkov čustvenega
IQ in le 10 odstotkov znanja o
financah oziroma denarju. Čustva so 24-krat močnejša od razuma in ko gre za
denar ljudje ne morejo razmišljati logično. Ljudje, ki niso sposobni nadzirati
svojega strahu pred izgubo denarja, bolje, da ne vlagajo sami. Za njih bi bilo
bolje, da to delo prepustijo strokovnjaku in se v njihovo delo ne vmešavajo.
9 – Bodimo banka…
ne bančnik
Ljudje na desni strani
kvadranta bodo prodali, ko bo trg na vrhuncu, tisti najbolj pazljivi iz leve
strani pa bodo ravno takrat premagali strah in vstopili na trg. Trg se bo sesul
in ko se bo prah polegel bodo vlagatelji zopet vstopili na trg. Ljudje na levi
strani kvadranta, ne vidijo kaj počnejo ljudje na desni strani, medtem ko
ljudje na desni strani vedo, kaj počnejo ljudje na levi strani. Skrivnost, do
večjega občutka varnosti se skriva v tem, da ne delujemo le v enem polju
kvadranta. V polju B (lastnik podjetja)
in I (vlagatelj) začnimo z malim in
si vzemimo čas. Z večjim poslom začnimo, ko nam zraste samozaupanje in si
pridobimo več izkušenj. Edina razlika med poslom za 80.000 dolarjev in poslom
za 800.000 dolarjev je ena ničla. Ko si človek pridobi izkušnje in dobro ime,
potrebuje vse manj denarja za vse večje naložbe.
10 – Začnimo z majhnimi
koraki
Pot dolga
tisoče kilometrov se začne z majhnim korakom. Delovanje je boljše, kot
mirovanje. Če delujemo in se zmotimo, se vsaj nekaj naučimo, najsi bo to
miselno, čustveno ali fizično. Ljudje, ki so se rodili revni in so obogateli
imajo tri skupne lastnosti:
1. Imeli so dolgoročno vizijo in načrt.
2. Verjeli so, da je vredno počakati na
zaslužek in uspeh.
3. Moč kopičenja denarja so
uporabili v svojo korist.
Rezultati so pokazali, da so te ljudje razmišljali in načrtovali na dolgi rok ter vedeli, da bodo finančno
uspeli, če bodo sledili svojim sanjam in viziji. V informacijski dobi, ljudje
ki najbolj fizično garajo zaslužijo najmanj. Da bi uspeli v polju B (lastnik
podjetja) in I (vlagatelj) potrebujemo finančno
inteligenco, sistemsko inteligenco
in čustveno inteligenco. Teh stvari
se v šoli ne da naučiti. Te oblike inteligence se je težko naučiti, zato, ker
je večina odraslih priklenjenih na način življenja, kjer se trdo dela in troši.
Denarni tok, ne denar nas osvobodi
skrbi.
11 – Prvi korak, do
hitrega finančnega tira: Čas je, da se pobrigamo zase
Da bi lahko dosegli to,
kar si želimo, moramo najprej vedeti kje smo. To je prvi korak do prevzema
nadzora nad našim življenjem, da bomo več časa posvetili svojim poslom.
Zastavimo si finančne cilje. Zastavimo
si dolgoročen finančni cilj, kje želimo biti čez 5 let in manjši kratkoročen
finančni cilj, v katerem opredelimo kje želimo biti čez 12 mesecev. Zastavimo
si realistične in dosegljive cilje.
12 - Drugi
korak, do hitrega finančnega tira: Prevzemimo nadzor nad lastnim denarnim tokom
Ljudje imajo finančne težave zato, ker se nikoli niso izobrazili v upravljanju denarnega toka. Tako zabredejo v
finančne težave in še bolj trdo delajo, misleč, da bo več denarja rešilo
finančne težave. Več denarja ne bo rešilo težave, če se težava nahaja v
upravljanju denarnega toka.
13 - Tretji korak, do
hitrega finančnega tira: Razlikujmo med tveganjem in tveganim
Biti neizobražen je tvegano. Tvegano je, da imamo premalo formalnega finančnega
treninga in znanja.
14 - Četrti korak, do
hitrega finančnega tira: Odločimo se, kakšen vlagatelj želimo biti
Začeti je treba z malim in se učiti reševati težave. Tako bomo s časoma vse
boljši v reševanju težav in si bomo pridobili ogromno premoženja. Če si želimo
sredstva pridobiti hitreje se moramo izuriti v poljih B (lastnik podjetja) in I
(investitor). Priporoča se, da se najprej naučimo ustvariti podjetje, saj nam to nudi ključno izobraževalno izkušnjo,
s katero izboljšamo lastne spretnosti, si pridobimo
denarni tok, ki ublaži vzpone in padce na trgu, in si zagotovimo prosti čas.
Izobrazimo se v vlaganju (vsak teden storimo najmanj dve stvari od naslednjih):
1. Obiščimo finančni seminar ali tečaj.
2. V okolici poiščimo nepremičnine, ki so na prodaj. Na teden pokličimo tri do
pet prodajalcev teh nepremičnin in jih prosimo naj nam povejo kaj več o
nepremičnini.
3. Srečajmo se z borznim posrednikom in prisluhnimo delnice katerih nam bo
priporočil.
4. Prijavimo se na elektronske novice o nepremičninah in jih preučimo.
5. Še naprej prebirajmo knjige in poslušajmo posnetke in glejmo finančne
televizijske programe.
Izobrazimo se v poslih:
1. Dobimo se z več poslovnimi posredniki in ugotovimo katera že obstoječa
podjetja so na prodaj v naši okolici.
2. Udeležimo se seminarja s področja mrežnega marketinga in spoznajmo poslovne
sisteme.
3. Udeležimo se srečanj na katerih se govori o poslovnih priložnostih. Ali pa obiščemo
sejme in ugotovimo, katere franšize ali poslovni sistemi so na voljo v naši
okolici. Naročimo se na poslovne revije in časopise.
15 - Peti korak, do
hitrega finančnega tira: Najdimo si mentorje
Mentorji nam povejo, kaj je
pomembno. Čas moramo posvetiti pridobivanju sredstev, ki nam povečajo pasivne prihodke. Namesto tega da bi
živeli pod lastnimi sredstvi, se raje osredotočimo na to, da svoja sredstva
povečamo. Osredotočimo se na pridobivanje prihodkov od podjetji, nepremičnina,
delnic,…
Mentorje zbirajmo previdno. Pazimo,
katere nasvete bomo poslušali. Če želimo nekam priti, je najbolje najti nekoga,
ki je tam že bil. Mentorje, ki prihajajo iz polj B (lastnik podjetji) in I
(vlagatelj) je težko najti zato, ker večina ljudi, ki deli nasvete o teh dveh
poljih kvadranta in o denarju, v resnici prihajajo iz polj E (zaposleni) in S
(samozaposleni).
Ljudje s katerim preživljamo svoj prosti čas, so naša prihodnost.
16 - Šesti korak, do
hitrega finančnega tira: Razočaranje spremenimo v sredstvo
Tako kot se v vsaki težavi skriva priložnost… tako se v vsakem razočaranju
skriva neprecenljiv kamen modrosti. Tako, kot se učimo na napakah, tako
osebnostno rastemo z našimi razočaranji.
Nekaj nasvetov:
1. Pričakujmo, da bomo razočarani.
2. Ob sebi imejmo mentorja.
3. Bodimo prijazni sami s seboj.
4. Govorimo resnico.
Delajmo napake. Poraz je del zmage. Vložimo nekaj denarja. Začnimo z malim.
Ukrepajmo. Udeležimo se manjših nepremičninskih poslov, ki nam bodo prinašali
pozitiven denarni tok, pridružimo se podjetju s področja mrežnega marketinga in
ga spoznajmo od znotraj, kupimo delnice podjetja, ko bomo to podjetje dobro
raziskali.
17 - Sedmi korak, do
hitrega finančnega tira: Moč vere
Za to, da bi na dan prišli naši dani talenti, so potrebni samo želja, odločnost in globoka vera,
da imamo edinstvene sposobnosti in talente. Zaupajmo vase in začnimo že danes!
18 – Povzetek
Če še nismo vlagatelj na dolgi rok, to čimprej postanimo.
Napravimo načrt, kako bomo prevzeli nadzor nad našimi potrošniškimi navadami.
Čimbolj zmanjšajmo svoje dolgove in obveznosti, do virov sredstev. Živimo v
skladu z lastnimi sredstvi in nato
povečujmo svoja sredstva.
Izračunajmo, koliko moramo mesečno vlagati, koliko mesecev, po realni stopnji
donosa, da bomo dosegli svoje cilje.
Komentarji
Objavite komentar