Dobre knjige in filmi

1 - STE EMPAT? UVOD V EMPATIJO Empati so čustvene gobe, ki vase posrkajo stres in radost sveta. Občutijo vse, pogosto do skrajnosti, in sebe slabo zaščitijo pred drugimi, zato jih pogosto zasuje preveč dražljajev in so nagnjeni k izčrpanosti in senzorni preobremenjenosti. KDO SO EMPATI Nevrološki sistem empatov se zelo močno odziva, saj nimajo istih filtrov, kot drugi ljudje, s katerimi bi dražljaje zadržali zunaj, zato v telesu ponotranjijo tako pozitivne, kot stresne energije okoli sebe. Raziskave kažejo, da visoka senzibilnost »prizadene« približno petino prebivalstva.   Empatov se velikokrat oprime nalepka, da so preveč občutljivi. Pravijo jim, da bi morali imeti bolj trdo kožo. V otroštvu in odrasli dobi jih zaradi senzibilnosti sramotijo, namesto, da bi jih podprli. IZKUSTVO EMPATA Običajna empatija pomeni, da sočustvujemo s človekom, kadar prestaja težke trenutke, in smo veseli za druge, kadar so v življenju radostni. Če smo empat pa v svojem telesu zaznavamo čust...

Enominutna meditacija: 1.       Sedimo vzravnano na stolu z ravnim naslonjalom. Če je mogoče se s hrbtom rahlo odmaknimo od naslonjala, da bo hrbtenica podpirala samo sebe. Stopala imamo lahko položena plosko na tla. Zaprimo oči ali spustimo pogled. 2.       Pozornost usmerimo na dihanje, na to, kako nam gre zrak v telo ali iz njega. Zaznajmo različne občutke ob vsakem vdihu in izdihu. Opazimo dihanje, ne da bi pričakovali, da se bo zgodilo kaj posebnega. Ni potrebe, da bi dihanje kakorkoli spremenili. 3.       Čez nekaj časa bo naš um začel begati. Ko to opazimo, pozornost spet nežno preusmerimo na dihanje, ne da bi se nato jezili nase – to, da se zavedamo, da nam je um odtaval in da pozornost spet preusmerimo na dihanje, ne da bi pri tem kritizirali sami sebe, je ključni del pri izvajanju meditacije za boljšo čuječnost 4.       Um se nam bo na koncu umiril, kot mirna gladina rib...

UVOD Delo je enostaven, a učinkovit proces raziskovanja misli, ki omogoča, da prepoznamo in raziščemo svoje neprijetne misli, ki povzročajo vse trpljenje na tem svetu. Delo tvorijo štiri vprašanja, ki si jih postavimo o misli, ki nas teži. Tako si pomagamo razumeti svoje trpljenje in se znebiti stresa in trpljenja. Misel je nedolžna, dokler ji ne verjamemo. Trpljenja pa ne povzročajo misli, temveč nezavedno stanje. Če se navežemo na misel, to pomeni, da ji verjamemo, da je resnična, ne da bi jo raziskali. Prepričanje je misel, na katero smo ponavadi navezani že več let. Večina ljudi misli, da so to, kar njihove misli govorijo, da so. Misli se, kar pojavijo. Nastanejo iz nič in se vrnejo v nič, so kot oblaki, ki se premikajo po praznem nebu. Pridejo, zato da minejo in ne zato, da bi ostale. Misli niso škodljive, dokler se na njih ne navežemo, kot na nekaj resničnega. Še nikomur ni uspelo nadzorovati svojih misli, čeprav kdo pripoveduje zgodbo o nasprotnem. Svojih misli ne izpustimo,...